Rudarjenje kriptovalut: kaj pomeni in zgodovina

Rudarjenje kriptovalut je postopek preverjanja transakcij v omrežju kriptovalut in njihovega dodajanja v verigo blokov, ki je decentralizirana in nespremenljiva knjiga transakcij. Z opravljanjem tega dela rudarji pomagajo zaščititi omrežje in so nagrajeni z majhnimi količinami kriptovalute. Najbolj znana kriptovaluta, Bitcoin, uporablja algoritem soglasja za dokaz dela (PoW), ki od rudarjev zahteva, da izvedejo zapletene matematične izračune, da lahko dodajo nove bloke v verigo blokov.

V primeru bitcoina, rudarjenje vključuje poskus reševanja kriptografske uganke z večkratnim ugibanjem rešitve, dokler se ne najde pravilna. Ta postopek je znan kot “zgoščevanje”. Vsakič, ko rudar uspešno zgosti blok, je nagrajen z določeno količino bitcoinov. Težavnost uganke se sčasoma prilagaja, da se zagotovi stalen tok novih blokov, ki se dodajajo v verigo blokov, in da je stopnja proizvodnje novih blokov dosledna.

Proces rudarjenja kriptovalute zahteva veliko računalniške moči. Rudarji za izvajanje potrebnih izračunov uporabljajo specializirane računalnike, imenovane “rudarske naprave”. Te naprave so običajno opremljene z visoko zmogljivimi grafičnimi procesnimi enotami (GPU) ali aplikacijsko specifičnimi integriranimi vezji (ASIC), ki so zasnovana posebej za rudarjenje kriptovalut.

Eden od načinov za to je uporaba zmogljivejše strojne opreme, ki lahko obdela več izračunov na sekundo. Drug način je pridružitev “rudarskemu bazenu”, ki je skupina rudarjev, ki združujejo svojo računalniško moč, da bi povečali svoje možnosti za iskanje bloka. Ko je blok najden, se nagrade razdelijo med člane skupine glede na količino računalniške moči, ki so jo prispevali.

Ko se več rudarjev pridruži omrežju, postane težje, zamudneje in bolj energetsko intenzivno preverjanje transakcij z iskanjem pravilne zgoščene vrednosti za vsak blok. To težavo uporabljajo kriptovalute za vzdrževanje stabilnega povprečnega časa med bloki, ko se spreminja zgoščevalna moč omrežja. Poleg tega stopnja zgoščevanja (računska moč) Bitcoina vztrajno narašča. Danes znaša 237,52 milijona TH/s, kar je 13% povečanje od 207,53 milijona TH/s 1. januarja 2022.

Nakup kriptovalute. Kupi nizko, prodaj visoko. Kdor to razume, doseže vse. Sedaj vstopamo v obdobje, ko bodo možni zelo ugodni nakupi kriptovalut.

O vsem tem in še več bomo razpravljali na webinarju.

Za brezplačno sodelovanje vnesite svoje ime in e-poštni naslov.

Glavni izzivi rudarjenja

Eden glavnih izzivov pri rudarjenju kriptovalut so visoki stroški električne energije. Ker rudarske naprave porabijo velike količine električne energije, morajo rudarji to moč plačati, kar je lahko drago. Poleg tega proces rudarjenja ustvarja veliko toplote, ki jo je treba odvajati, da preprečimo pregrevanje strojne opreme. To zahteva dodatne hladilne sisteme, ki so lahko tudi dragi.

Slika: Dobičkonosnost rudarjenja zadnja 3 leta.

Drugi izziv pri rudarjenju je vse večja težavnost ugank, ki jih morajo rudarji rešiti. Ko se omrežju pridruži več rudarjev, se težavnost ugank poveča, da se ohrani dosledna stopnja proizvodnje blokov. To pomeni, da morajo rudarji nenehno nadgrajevati svojo strojno opremo, da ostanejo konkurenčni, kar je lahko tudi drago.

Slika: Kljub padajoči ceni BTC kovanca, težavnost rudarjenja še vedno raste

Kljub tem izzivom številne ljudi privlači rudarjenje kriptovalut zaradi potencialnih nagrad. Medtem ko je vrednost večine kriptovalut nestabilna in lahko dramatično niha, se je vrednost Bitcoina in Ethereuma sčasoma znatno povečala. Zaradi tega je rudarjenje teh kriptovalut postalo potencialno donosen podvig za tiste, ki imajo potrebna sredstva in strokovno znanje.

Zgodovina rudarjenja kriptovalut

Koncept rudarjenja lahko izsledimo nazaj do izdaje prve kriptovalute, Bitcoin, leta 2009. Ustvarjalec Bitcoina, znan pod psevdonimom Satoshi Nakamoto, je zasnoval decentralizirano kriptovaluto, brez centralnega organa, ki bi nadziral izdajo ali distribucijo novih kovancev. Namesto tega je bil uveden postopek rudarjenja kot način za potrjevanje transakcij in ustvarjanje novih kovancev.

Slika: Rudarjenje BTC kovanca poteka skozi reševanje zapletenih matematičnih enačb

V zgodnjih dneh Bitcoina je bilo rudarjenje razmeroma enostavno, saj je bilo omrežje majhno in je bila računska moč, potrebna za reševanje zapletenih matematičnih problemov, vključenih v proces rudarjenja, minimalna. Ko je priljubljenost bitcoina rasla, je vse več ljudi začelo sodelovati v procesu rudarjenja, kar je povzročilo povečanje težavnosti reševanja matematičnih problemov.

Ko se je težava povečevala, se je povečala tudi potreba po specializirani strojni opremi, znani kot ASIC (Application Specific Integrated Circuits), ki je bila posebej zasnovana za izvajanje kompleksnih izračunov, potrebnih za rudarjenje. Te specializirane strojne naprave so znatno povečale učinkovitost procesa rudarjenja, kar je rudarjem omogočilo večjo donosnost naložbe.

Kaj bi se zgodilo če bi vsi prenehali rudariti Bitcoin?

Če bi vsi prenehali rudariti Bitcoin, bi to imelo velik vpliv na omrežje Bitcoin in njegovo varnost.

V primer, da bi vsi rudarji prenehali rudariti Bitcoin, omrežje ne bi moglo več obdelovati novih transakcij in blockchain bi nehal rasti. To bi lahko ljudem otežilo nakup in prodajo bitcoinov, prav tako pa bi lahko kriptovaluta postala manj vredna. Poleg tega bi zaradi pomanjkanja rudarjenja omrežje Bitcoin postalo manj varno, saj ne bi bilo rudarjev, ki bi preverjali in dodajali nove transakcije v verigo blokov.

Pomembno je omeniti, da je zelo malo verjetno, da bi vsi rudarji na enkrat prenehali rudariti Bitcoin, saj obstaja veliko spodbud za rudarje da še naprej sodelujejo v omrežju. Če pa bi se dobičkonosnost rudarjenja bitcoinov znatno zmanjšala, je možno, da bi nekateri rudarji prenehali rudariti.

Kdaj bo zrudarjen zadnji Bitcoin?

Skupno število bitcoinov, ki bodo kdaj proizvedeni, je omejeno na 21 milijonov. To številko je izbral ustvarjalec bitcoina Satoshi Nakamoto in je vgrajena v protokol kriptovalute. Od novembra 2022 je bilo zrudarjenih približno 19,1 milijona bitcoinov.

Hitrost, s katero se proizvajajo novi bitcoini, se prepolovi približno vsaka štiri leta v procesu, ki je znan kot »razpolovitev« ali »halving«. To zmanjšanje stopnje proizvodnje novih bitcoinov pomaga nadzorovati ponudbo kriptovalute in zagotavlja, da inflacija ne zmanjša vrednosti bitcoina. Naslednja prepolovitev naj bi se zgodila maja 2024.

Na podlagi trenutne stopnje proizvodnje blokov in razporeda razpolovitve se ocenjuje, da bo zadnji Bitcoin izrudarjen okoli leta 2140. Vendar je potrebno razumeti, da je to le ocena in da bi lahko bil dejanski datum prej oz. pozneje, odvisno od različnih dejavnikov, vključno s spremembami v stopnji proizvodnje blokov in splošnim povpraševanjem po Bitcoinu.